Skip to content
Igor Pauletič ob napisu Unfaithfully Yours, CX
Igor PauletičNov 20, 2026, 12:23:36 AM4 min read

Odvisnost od ponudnikov AI: prednost mine, odvisnost ostane

FrodX je SAP-ov partner. Mikro+Polo je naša stranka. In v tej zgodbi sem na strani stranke.

Direktor Mikro+Pola Marko Verdev je te dni na LinkedInu opisal, kako je po petih letih v SAP-ovem oblaku namesto pričakovane uskladitve cene za dobrih 17 % prejel ponudbo za novo petletno obdobje z več kot trikrat višjo letno ceno. Zamenjava sistema bi trajala dve do tri leta, časa ima približno pol leta.

Na papirju lahko odide. V praksi ne more nikamor.

Podražitev ne zadeva dela SAP-a, ki ga pri Mikro+Polu urejamo mi, ampak ERP. Tega ureja drug partner in nanj nimamo nobenega vpliva. Ne poznam vseh pogodbenih okoliščin in ne morem soditi o upravičenosti SAP-ove ponudbe. Vem pa, kaj pomeni, ko je zamenjava dobavitelja tako zahtevna, da ta izgubi strah pred tvojim odhodom. Pogajanja niso več pogajanja enakovrednih partnerjev.

Toda ta zgodba se ne konča pri SAP-u. Prav zdaj hitimo v novo odvisnost, ki utegne biti še globlja. Tokrat od umetne inteligence. In za to imamo zelo dobre razloge.

Najprej prednost, potem račun

Odvisnost ni izum oblaka. Ko so podjetja začela uporabljati elektriko, so postala odvisna od nje. Prvim je dala konkurenčno prednost. Danes elektrika ni prednost nikogar, odvisnost od nje pa je ostala.

Podobno je bilo z oblakom. Sem iz časa, ko smo sami kupovali strežnike, nameščali programsko opremo, skrbeli za varnostne kopije in plačevali ljudi, ki so vse to vzdrževali. Oblak nas je velikega dela teh skrbi osvobodil.

Kdor je prešel med prvimi, je lahko nekaj let razvijal hitreje in z manj investicijami. Sama uporaba oblaka ni več konkurenčna prednost. Račun zanj pa prihaja vsak mesec.

Še nekaj se je spremenilo. Nekoč smo bili odvisni od svojih računalničarjev. Danes smo od ponudnikov, ki imajo pogosto bistveno večjo pogajalsko moč kot mi.

Pri tem je treba razlikovati med odvisnostjo od tehnologije in od posameznega ponudnika. Elektriko lahko kupujemo pri različnih dobaviteljih. Pri poslovnem sistemu, ki smo ga dvajset let prilagajali svojemu podjetju, je menjava precej težja.

Najdražji dobavitelj ni nujno tisti z najvišjo ceno. Lahko je tisti, ki ga najtežje zamenjaš.

Z AI ne najemamo več strežnikov. Najemamo sposobnosti.

Oblaku smo predali infrastrukturo. Umetni inteligenci začenjamo predajati delo samo.

Zakaj? Ker bo marsikaj opravila ceneje, hitreje ali bolje.

Kdor bo z AI prvi zares spremenil način dela, si lahko ustvari pomembno prednost. Toda ta prednost ne bo v dostopu do modela, ki ga lahko uporablja tudi konkurenca. V procesih bo, ki jih bo z njim zgradil.

Ko bodo podobno delali še drugi, bo velik del prednosti izginil. Odvisnost od tehnologije pa bo ostala.

Tudi sam počnem prav to, pred čimer opozarjam. Naša glasovna agentka Kinetara se s klicatelji pogovarja s pomočjo modelov OpenAI. Če OpenAI jutri občutno podraži, bomo razliko plačali mi ali naše stranke. Model lahko zamenjamo, a to pomeni prilagoditve in ponovno preverjanje, ali sistem deluje, kot mora.

Vsak dan gradimo produkt na tehnologiji, katere prihodnjega cenika ne poznamo.

In to počnemo povsem zavestno.

Cenejši žetoni, dražji račun

Prihodnja podražitev AI morda sploh ni največje tveganje.

Po podatkih OECD so se kakovostno prilagojene cene jezikovnih modelov med januarjem 2024 in aprilom 2026 znižale za skoraj 80 %.

Morda bodo žetoni, po katerih AI zaračunava, vsako leto cenejši. Naši računi pa lahko kljub temu rastejo.

Danes AI napiše deset e-mailov. Jutri obdela tisoč zahtevkov. Pojutrišnjem opravlja delo, za katero smo prej potrebovali celo ekipo.

Žeton je cenejši, naloga pa ne nujno, ker AI zanjo porabi vse več žetonov. Skupni račun lahko raste. In z vsako novo nalogo, ki jo prepustimo AI, postane njena odsotnost večji problem.

Toda denar še ni tisto, kar me najbolj skrbi.

Ko pozabimo, kako se dela

Če bo sreča, bom kmalu vozil Teslo. Avto mi niti ni posebno všeč. Navdušuje me predvsem ideja, da mi bo njegov asistenčni sistem prevzel čim več vožnje. Za zdaj jo moram še vedno nadzorovati. Toda bom po petih letih, ko bom vse manj vozil sam, enako dober voznik kot danes?

Nisem prepričan.

Pri zdravnikih so raziskovalci že zaznali opozorilen učinek. Izkušeni endoskopisti so po obdobju dela z AI pri pregledih brez nje našli adenom pri 22,4 % pregledov, prej pri 28,4 %. Petina manj. Raziskava ne dokazuje, da je upad povzročila AI, odpira pa neprijetno vprašanje (The Lancet Gastroenterology & Hepatology, 2025).

Če AI vsak dan opravlja delo namesto nas, ga bomo čez pet let sploh še znali opraviti sami?

Pomislite na prodajalca, ki že leta ne pripravi ponudbe brez AI. Ali na podjetje, ki je avtomatiziralo podporo strankam, potem pa ugotovilo, da nihče več ne razume celotnega procesa.

Pri oblaku smo se odpovedali lastnim strežnikom. Pri AI se lahko odpovemo znanju, kako delo opraviti.

In tega ne dobimo nazaj s klikom na »izvozi podatke«.

Izhod si zgradi, dokler ga še ne potrebuješ

Ne mislim, da bi morali zaradi tega zavirati uporabo AI. Ravno nasprotno.

Kdor danes z njeno pomočjo izboljša svoje poslovanje, lahko nekaj časa ustvarja prednost, ki je konkurenca še nima. Kdor bo čakal tri leta, bo morda dobil isto tehnologijo, ne pa tudi priložnosti, da bi z njo prehitel druge.

Toda prehod je treba izpeljati tako, da nam konkurenčna prednost ostane v podjetju, odvisnost pa ne pristane v rokah enega ponudnika.

Marko Verdev svetuje, naj se o pogojih izstopa pogajamo ob vstopu. Pri standardnih storitvah AI pogosto ne bomo imeli niti te možnosti. Kliknili bomo »sprejmem«.

Zato moramo izhod zgraditi sami. Podatki, procesi in navodila morajo ostati naši, ne zaklenjeni v en model. Poslovanje mora prenesti zamenjavo ponudnika. In ohraniti moramo dovolj znanja, da bomo razumeli in nadzirali delo, ki ga bo opravljala AI.

Tudi jaz bom zato občasno vozil sam.

In ko pride trikrat višji račun, morda nimaš več dovolj časa za izhod.

igor.pauletic@frodx.com

Več o tem, kako zastaviti digitalno transformacijo, pri kateri podatki, procesi in znanje ostanejo v podjetju.

 
avatar
Igor Pauletič
Igor Pauletič je soustanovitelj podjetja FrodX, izkušen podjetnik in investitor, ki že četrt stoletja deluje na področju stičišča marketinga, prodaje in novih tehnologij. Kot izkušen svetovalec svojim strankam pomaga prenašati aktualne tehnološke, poslovne in družbene trende v obseg njihovega poslovanja, najpogosteje pri razvoju novih izdelkov ter načrtovanju njihovih prodajnih poti in strategij vstopa na trg (go-to-market). Znotraj ekipe prevzema vlogo snovalca idej in pripravlja načrte za spreminjanje ustaljenih vzorcev razmišljanja in delovanja, širša javnost pa ga pozna tudi kot spretnega in polemičnega avtorja spletnih objav, v katerih prepleta svoja razmišljanja in opažanja o poslovnih, tehnoloških in družbenih trendih.

SORODNI ČLANKI