Zaščita pred neželeno e-pošto po moje

Igor PauletičMarketing Automation

Pravzaprav bi te stvari urejal na nek način zelo podobno, kot so urejene pri papirni (nenaslovljeni) pošti. Kdor ne želi prejemati nenaslovljene papirne pošte v svoj poštni nabiralnik, gre v poslovalnico Pošte Slovenije, odšteje nekaj cekinov in kupi nalepko. V poštne nabiralnike s takšno nalepko poštarji od takrat dalje ne tlačijo več reklam. Rešitev se mi zdi sila preprosta, državljani so zaščiteni in države takšna zaščita nič ni stala.

Pri oglasni e-pošti pa smo zapletli. Najbolj verjetno zato, ker so se urejanja tega področja lotili ljudje, ki v tistem času še niso bili zmožni preseči “papirne” miselnosti. Pripravili so takšno zakonsko ureditev (tisti na Šubičevi pa v zadostni meri pritisnili pravi gumb), da je spoštovanje te ureditve praktično nemogoče. Vsakdo, ki želi poslati oglasno e-sporočilo nekomu, mora pred tem dobiti njegovo soglasje. V teoriji se zdi to še nekako logično, v praksi pa si ne znam predstavljati, kako to poteka. Do nedavnega sem mislil, da imam ta problem rešen, a po zapletu z enim nenavadnim kljukcem zdaj o tem nisem več prepričan.

Po tehtnem razmisleku, kako se zaščititi pred podobnimi posebneži, sem prišel do ugotovitve, da pri trenutni pravni ureditvi zaščite pred neželeno pošto to praktično ni mogoče …

Začel sem se spraševati, zakaj ne bi AKOS poleg že obstoječih vzpostavil še en register, kamor bi lahko vsakdo ob plačilu neke simbolične takse (tako kot pri poštarski nalepki) z vpisom svojega e-naslova tega zaščitil pred pošiljanjem neželene e-pošte. Veljati bi moralo enostavno pravilo, da smo »spamarji« pred pošiljanjem oglasnih sporočil (recimo, da se register osvežuje na tedenski ravni) dolžni izločiti vse naslove, ki so objavljeni v tem AKOS-ovem registru. Če pošiljatelj krši to pravilo, je ob prijavi prejemnika seveda lahko sankcioniran. Ob tem razmišljanju sem dobil še dodatne ideje, kako lahko zaščitiš pravzaprav vse predale v okviru ene domene in kako tehnično izpeljati ugotavljanje odgovornosti na ravni upraviteljev SMTP strežnikov. Ampak to je že preveč za poljuden zapis o tem, kako bi lahko z nekaj malega zdrave pameti rešili kakšno zatečeno neumnost.

Za konec še to: jaz svojega e-naslova ne bi dal na ta seznam. Mene neželena pošta ne razhudi do take mere, da bi me naredila živčnega. Google mi ta problem kar dobro rešuje. Bi pa dal v en podoben register svojo GSM-številko. 😉

AKOS, razmisli o tem predlogu. Pustim se ti najeti za svetovalca, če mi ni treba poslušati neumnosti o postopkih javnega naročanja.

igor.pauletic@frodx.com

Ps.

Kako lahko dosežete, da vas ljudje ne dojemajo kot spam? Tudi s tem, da jih nagovarjate osebno in z njim namenjenimi vsebinami. Hitri vodič ima nekaj nasvetov za vas. omejitve-email-marketinga

O avtorju

Igor Pauletič

Ustanovitelj in direktor FrodXa, ki kot izkušen svetovalec svojim naročnikom pomaga prenesti aktualne tehnološke, poslovne in družbene trende v doseg njihovega poslovanja, najpogosteje pri razvoju novih produktov in načrtovanju njihovih prodajnih poti ter go-to-market strategije. Znotraj tima prevzema vlogo snovalca idej in si zamišlja načrte, kako spreminjati ustaljene vzorce razmišljanja in delovanja.