Obstaja še en drug svet. Se boste znašli v njem?

Igor PauletičInbound Marketing, Prodaja

Medtem ko je del slovenske poslovne javnosti prepričan, da so dosegli vrhunec vsebinskega marketinga, ker 2-krat letno natisnejo in strankam razpošljejo svojo revijo, je digitalna ekonomija vse bližje novemu velikemu preobratu. Če je Google v letu 2011 s svojo raziskavo ZMOT podrl do takrat dolga leta sprejeto teorijo o pomenu prvega stika s produktom pred prodajno polico, že v manj kot 5 letih hiperpovezane stranke na nek način zdaj rušijo Googlovo doktrino ZMOT.

Milijarda in pol povezanih na Facebooku in stotine milijonov v drugih družabnih omrežjih ter (statistično) več kot ena mobilna naprava v žepu vsakega Zemljana je ustvarila drugačno kulturo digitalnega bivanja in komuniciranja nasploh. Tehnološka povezanost ustvarja hiperdosegljivo občinstvo vsakomur. In vsako občinstvo ima naprej svoja občinstva. Povezanost je tako intenzivna, da so znanstveniki uspeli izračunati, da so od enega roba Facebooka do drugega roba Facebooka potrebni le 4 nivoji povezav med občinstvi. In hitrost komunikacije med občinstvi je na takem nivoju, da družabna omrežja danes novinarjem predstavljajo vir novic. Novica ni več nekaj, kar odda medijska hiša svojemu občinstvu. Ravno obratno.

Družabna omrežja kot primarni vir informacij

Vse to spreminja tudi kupca. Tudi vašega! Današnji kupci so drugačni, kot so bili pred leti in pričakujejo drugačne storitve od podjetij, s katerimi so v stiku. Zavedajo se svoje moči. Vsakdo od nas je na nek način medij. Izkušnje se delijo v realnem času in vedno pogosteje se ljudje zanašamo na svoja omrežja pred informacijami, ki jih sicer lahko poiščemo sami. Če je bil v preteklosti Google prva točka stika z blagovno znamko (ZMOT), se danes vedno pogosteje dogaja, da gredo ljudje neposredno na družabna omrežja in za rešitve vprašajo znance.

AndrejPSkraba_fb_post-blurred

Obenem je mrežne komunikacije vedno več. Trendi razpršenega pridobivanja informacij in mnenj drugih, ki smo jih v preteklosti zaznavali pri »millenial« generaciji, se širijo na širše demografske skupine.

Ljudje gredo neposredno na družabna omrežja in za rešitve vprašajo znance - ne prodajalcev. Click To Tweet

Generacija Z že ima kupno moč

Ko govorim, da današnja digitalna ekonomija, ki jo spreminjajo predvsem milenijci, vse obrača na glavo, mislim resno. Kar poglejte – zaradi njih blagovna znamka ne temelji na logotipu, ampak na širšem razumevanju znamke kot posledice izkušenj, ki jih znamka ustvarja. Izkušnje niso samo izkušnje z izdelkom, ampak od vseh povezanih dogodkov: od prodaje do podpore in splošne komunikacije. Zaradi milenijcev se danes komunikacija širi med ljudmi hitreje, kot jo lahko podjetja nadzorujejo. Bistveno hitreje. Še posebej tista, ki stavijo na »težo« papirja. A za milenijci prihaja generacija Z – rojena po letu 2000.

GenerationZ

Današnji 10- in 15-letniki ne poznajo druge realnosti kot samostojna Slovenija, prosti trg in od nekdaj dosegljiv splet. Stacionarni telefoni so jim znanstvena fantastika, enakopravnost ne glede na spol, spolno usmerjenost ali raso pa nekaj povsem običajnega. Konec koncev se zavedajo le sveta, kjer je ameriški predsednik temnopolt. Časopisi zanje ne obstajajo, težko jih dosežete na Facebooku ali Twitterju. Poskusite s Snapchatom. Ga ne poznate ali ne veste, kako na njem tržiti? Potem imate problem. Z-jevci se ne sporazumevajo z besedami, razumejo grafike in emotikone. Informacije zanje morajo biti kratke in jedrnate. Prepoznajo puhlice in jih ne marajo. Televizija in radio zanje nista relevantna medija ali pa vsaj nimata njihove polne pozornosti. Če že gledajo televizijo, so vmes ves čas tudi na spletu. Če milenijci uporabljajo tri ekrane, jih Z-jevci uporabljajo kar 5. Ali vas je lahko groza, ker bo takšna generacija prav kmalu prevzela trg? Samo, če se ne nameravate spremeniti.

Vas je lahko groza, ker bo generacija Z kmalu prevzela trg? Samo, če se ne nameravate spremeniti. Click To Tweet

V potrebo po spremembi pa je seveda težko verjeti. Ljudje ne maramo sprememb in enako velja za podjetja. Lažje se je zlagati samemu sebi in se prepričati, da se to pri nas ne dogaja. Kar seveda ni res – samo ena kava v kateremkoli lokalu je potrebna, da vidiš, da je srečanje v lokalu sicer družabno opravilo, a da prisotni največkrat zrejo vsak v svoj ekran. In če imajo milenijci še neko zavedanje, da včasih ni bilo tako, se generacija Z tega ne zaveda več. Zanje je to običajno. Tudi za marketing mora postati.

 

[email protected]

 

Ps. Zapis je bil objavljen v naši zbirki najodmevnejših zapisov leta 2015. Če želite prebrati vse, si prenesite celotno zbirko:

zbirka zapisov FrodX 2015

O avtorju

Igor Pauletič

Ustanovitelj in direktor FrodXa, ki kot izkušen svetovalec svojim naročnikom pomaga prenesti aktualne tehnološke, poslovne in družbene trende v doseg njihovega poslovanja, najpogosteje pri razvoju novih produktov in načrtovanju njihovih prodajnih poti ter go-to-market strategije. Znotraj tima prevzema vlogo snovalca idej in si zamišlja načrte, kako spreminjati ustaljene vzorce razmišljanja in delovanja.