Marketing na pragu interneta stvari (IoT)

Miha BreskvarMarketing Automation

Današnji razmislek pričnimo z mini eksperimentom. Za trenutek se ozrite okrog sebe in naštejte naprave, ki imajo stikalo za vklop – ON/OFF. Trenutno sedim za svojo delovno mizo, zato je nabor naprav precej običajen – prenosnik, telefon, tablični računalnik, klima in stikala za luč na steni.

Ne glede na to, kje ste, ste verjetno tudi sami našteli vsaj pet različnih naprav, ki po mnenju Jacoba Morgana padejo v polje interneta stvari (IoT). Kavni avtomati, centralno ogrevanje, hladilniki, osebni avtomobili, svetilke, video projektorji … Če ima naprava gumb za vklop, jo bo (ali pa jo je že) skoraj gotovo možno povezati s svetovnim spletom. Če je to mogoče, gre za napravo iz IoT. Tako preprosto je.

Marketing interneta stvari ali marketing s pomočjo interneta stvari?

Že lani poleti se je po poročanju Mediaposta kar 51 % marketingarjev strinjalo, da bo IoT tisto področje, ki bo do leta 2020 najbolj revolucionarno spremenilo njihovo področje delovanja. Leto 2020 je precej blizu, zato se lahko upravičeno vprašamo, v kateri fazi je trenutno marketing v povezavi z IoT.

V prvi fazi bodo marketingarji najprej morali prepričati svoje potencialne stranke, da se starejše naprave, ki morda še dobro opravljajo svoje delo, dejansko izplača zamenjati za naprave novejše generacije, kot so pametni števec, pametni potovalni kovček, pametni avtomobil ali pametni pomivalni stroj. V tistem trenutku, ko se stranka odloči za nakup, se prične zbiranje podatkov o načinih uporabe naprave in razmišljanje o storitvah, ki bi lahko rešile še nerešene težave in prej nezaznane potrebe. S povezovanjem naprav in storitev bo možno oblikovati celostne pakete, ki bodo bolj uporabni in jih bo zato lažje tržiti.

Za drugo fazo razvoja marketinga v obdobju IoT bo značilno odpiranje navzven in povezovanje z oglaševalci ter ponudniki komplementarnih storitev in produktov. Za primer si vzemimo pametni pralni stroj. V prvi fazi bodo razvijalci bele tehnike stroj opremili z dodatnimi senzorji za pridobivanje podatkov o vaših pralnih navadah ter vam hkrati omogočili upravljanje na daljavo.

Kako pogosto perete? Uporabljate samo določen program? Ob katerih urah ponavadi zaženete pralni stroj? Je voda v vaši kopalnici nadpovprečno trda?

 Že po krajšem času uporabe bo na voljo množica različnih podatkov o uporabniku, s primerjavo različnih demografskih kriterijev pa bo marketing lahko prišel do izjemno dragocenih spoznanj, o katerih smo lahko še deset let nazaj zgolj sanjali. Zares revolucionarne spremembe se bodo torej zgodile šele v drugi fazi razvoja, ko bo, kot je slikovito pojasnil Clinton Bonner, »povezljivost digitalnih naprav zagotovila neskončne priložnosti, da oglaševalci prisluhnejo in se odzovejo na potrebe svojih strank – s pravim sporočilom, ob pravem času in na pravi napravi.«

Na potrebe strank se odzovite s pravim sporočilom, ob pravem času in na pravi napravi. Click To Tweet

Kaj sledi?

Fizične stvari se z razvojem povezljivosti preoblikujejo v socialne stvari, ko se sproži komunikacija med njimi, pa se ustvarjajo izjemne priložnosti za boljše in bolj prijazne uporabniške izkušnje. IoT še vedno prepogosto dojemamo kot zgolj skupek zabavnih in priročnih naprav, kot je pametni kavni avtomat, a onkraj zabave se oblikuje nova informacijska infrastruktura z aplikacijami in odprtimi API-vmesniki, ki se osredotočajo na izgradnjo novih rešitev, ki jih poznamo pod skupnim imenom social access management.

V osrčju tovrstnih rešitev je ustvarjanje gladkih in neprekinjenih fizičnih izkušenj s povezovanjem ljudi, različnih naprav, celotnih zgradb in pametnih mest v eno samo celoto. Celoto, v kateri bo vse prilagojeno posamezniku.

IoT vam lahko izjemno pomaga pri poznavanju kupcev – pa so vaši zaposleni pripravljeni nanj? Click To Tweet

Marketing naj se pripravi, saj se resno delo pravkar pričenja!

Internet stvari naj bi v prihodnjih dveh desetletjih h globalnemu BDP prispeval približno petnajst tisoč milijard €. Po ocenah Evropske komisije bo samo v EU do leta 2020 prispevek k BDP znašal tisoč milijard €. Prva faza interneta stvari je že v polnem teku. Druga faza je le nekaj let proč. Počasi se bo treba pripraviti na to, kako v praksi uporabiti vso množico podatkov, ki bo naenkrat na voljo. Kaj nas torej čaka?

  • Poglobljena analiza nakupovalnih navad na vseh platformah, kjer se uporabniki zadržujejo in nakupujejo.
  • Vpogled v nove načine, kako uporabniki komunicirajo z napravami, ki jih obkrožajo.
  • Poglobljen uvid v nakupovalni proces in natančno lociranje stranke znotraj njega.
  • Prepoznavanje načina uporabe in delovanja naprav za vsakega posameznega uporabnika.
  • Interakcija z uporabnikom v realnem času in targetirano oglaševanje.
  • Obveščanje proizvajalca o napakah in morebitnih težavah pri delovanju naprav, preden jih uporabnik sploh zazna.
  • Hitrejše, učinkovitejše in prijaznejše reševanje težav v segmentu podpore uporabnikov.

 

Naj se vrnem k uvodu. Prepričan sem, da bodo vse naprave, ki ste jih v svoji okolici našteli ob začetku branja tega zapisa, postajale vse pametnejše. Cena dodajanja funkcij povezljivosti in inteligentnih rešitev pada, uporabniki pa postajamo vse dovzetnejši za preprosto, udobno in personalizirano komunikacijo s temi napravami. Pri tem marsikoga med nami malo zaskrbi ali celo prestraši vprašanje varnosti in zasebnosti. Ponudniki bodo zato gotovo obvezani uporabnikom omogočiti izbiro in od njih dobiti dovoljenje za zbiranje podatkov s pomočjo naprav.

Če še vedno malo dvomite v IoT ali se vam to, da bo nekdo spremljal vse, kar delate, in vašo izkušnjo z okolico prilagodil prav vam, zdi še daleč ter futuristično, je čas, da se prebudite. V resnici je namreč to že vsakdanjost. Spremljanje vsakega koraka in personaliziranje izkušnje na spletu je postala realnost.

 

[email protected]

O avtorju

Miha Breskvar

Miha je ustanovitelj in direktor FrodXa, kjer svetuje in predava na podlagi svojih izkušenj z marketinškimi informacijskimi sistemi ter z integracijami storitev z orodji MIS, CRM in CMS. Pred tem je bil v družbi IUS-SOFTWARE, d. o. o., med drugim odgovoren za družbi najpomembnejšo storitev IUS-INFO. Zanjo je v celoti vzpostavil prodajne postopke ter prodajno ekipo tako na slovenskem kot hrvaškem trgu. Miha je poleg diplome iz informacijskih ved zaključil tudi podiplomski študij poslovnih ved MBA na poslovni šoli IEDC Bled. Med drugim je občasen pisec bloga, kjer se posveča vprašanjem v zvezi s transformacijo poslovnih okolij, pretežno vezano na boljše rezultate marketinških in prodajnih aktivnosti.