Kako se živi proti kako se služi?

Igor PauletičProdaja

Vsakič, ko se vrnem iz ZDA, me prijatelji, znanci, poslovni partnerji v Sloveniji sprašujejo, kako se živi v ZDA. In vsakič, ko grem tja, me Američani (tudi čisto običajni Uber vozniki) sprašujejo, kakšne so priložnosti za posel in kako se posluje v Evropi. To mi vedno daje misliti.

Eden od razlogov, zakaj zadnja leta po dva ali tri tedne letno preživim v ZDA, je ta, da me ta sicer na precej področjih res bizarna država in družba na enem področju vedno fascinira in predvsem inspirira. Kot svetovalec, ki pomaga svojim strankam do drugačnega pogleda na njihov posel, se tam polnim z idejami iz vsakdanjega sveta.

Poslovno razmišljajo na višji ravni od nas Evropejcev. Tam doživim primere, ki pomenijo korak naprej od stanja, ko smo Slovenci/Evropejci rekli, da smo že izkoristili vse možnosti. To, kar je pri nas ”commodity”, ima tam še vsaj eno iteracijo. To, kar pri njih iščem, so ”business hacki”, ki jih Slovenci običajno spregledamo. Bom pojasnil na dveh precej banalnih primerih iz vsakdanjega življenja, da se ne spuščam ravno v finančno industrijo ali ”Utility Services”, kar je bilo predmet mojega raziskovanja ob tokratnem obisku.

Parkirno mesto za abonente

Predstavljajte si, da ste lastnik parkirišča, ki ima abonente, ki koristijo parkirno mesto za čas službe. Pri nas je navada, da v takem primeru plačuješ mesečno najemnino za parkirno mesto v višini nekaj deset evrov mesečno. Na ta način uporabnik nekaj prihrani v primerjavi s plačevanjem po urah in si zagotovi prosto parkirno mesto, upravljavec parkirišča pa si zagotovi stalen prihodek in nekaj manj stroška z zaračunavanjem. Na prvi pogled se zdi, da nekih dodatnih priložnosti v tem biznisu ni več. Za večji zaslužek bi moral povišati ceno parkirišča ali pa povečati povprečno zasedenost. Tako razmišljamo pri nas.

Kaj pa bi se lahko zgodilo, če bi nekoliko spremenili pogled na ta isti posel? Če bi recimo najem parkirnega mesta za abonente prekategorizirali v rezervacijo parkirnega mesta. Za znesek 50 EUR mesečno torej ne najemate parkirnega mesta, temveč si zagotovite, da bo vaše parkirno mesto prosto med 7:00 in 9:00, sama uporaba parkirnega mesta pa je za vas brezplačna. Glede na to, da imamo v povprečju 25 dni dopusta, nekaj dni bolniških odsotnosti, kakšno odsotnost zaradi službenih poti, pa 13 praznikov …, je vaše parkirno mesto najmanj 2/12 mesecev in vse vikende prazno. V tem času je lahko na voljo uporabnikom po urah. Za upravljavca parkirišča to pomeni neko dodatno možnost za zaslužek, za mesto pa več parkirnih mest, ki so na voljo. Morda je to le majhna možnost za večji izplen, a česa podobnega v Sloveniji še nisem videl. Menda smo zaključili, da se v tem poslu ne da nič več narediti.

Reševanje zastojev na mestnih vpadnicah v prometnih konicah

Tudi drugi ”hack”, ki me je navdušil, je bolj infrastrukturne narave, kjer si Slovenci razlagamo, da smo že počrpali vse možnosti. Medtem ko vse več evropskih mest uvaja eko vinjete za vstop z avtom v mesto, me je navdušil ”hack”, kako Američani na svoj način povečujejo ”mobilnost” v mestih. Tega so se lotili tako, da so podobno, kot je pri nas v mestih rumeni pas za avtobuse in taksije, organizirali ”hitri pas”, kjer lahko vozi vsakdo, ki to dodatno plača. Plačevanje cestnine je seveda elektronsko, kar se mi zdi posebej zanimivo, pa je to, da je višina cestnine dinamična glede na zasedenost pasu. Enostavno garantirajo čas do prihoda na cilj in to uravnavajo z višino cestnine. Ko je sicer velika gneča na mestni vpadnici, hitri pas pa ti vseeno jamči kratek čas vožnje, uporaba stane bistveno več kot takrat, ko ni navala. Ko sem se navdušen nad tem, kako znajo tržiti tudi javno infrastrukturo, zanimal o tem ”hacku” pri svojih ameriških prijateljih, so mi povedali, da obstaja v nekih mestih še korak naprej od tega, kar sem videl v Denverju. Dinamično plačevanje cestnin je nekje odvisno tudi od števila potnikov v avtu, saj so nekateri pasovi namenjeni le avtomobilom, kjer se vozijo 3 ali 4 osebe. Tudi to se mi je zdelo zanimivo, le ne znam si predstavljati, kako to nadzirajo.

Razmišljajmo izven okvirjev

Ne bi se rad spuščal v razprave o razslojevanju in privilegiranem položaju bogatejših s takšno prometno ureditvijo, ker jih ni mogoče zaključiti. Kljub temu, da je enakost ena ključnih vrednost danes še zelo egalitarne slovenske družbe, se mi zdi izjemno koristno, da spodbujamo podjetja oz. ljudi k razmišljanju o še neizkoriščenih poslovnih priložnostih. Še posebej pri stvareh, ki jih ”že od nekdaj tako delamo”. Morda bomo prav zaradi tega lahko nekoč še bolje živeli v naši državici.

 

igor.pauletic@frodx.com

 

O avtorju

Igor Pauletič

Ustanovitelj in direktor FrodXa, ki kot izkušen svetovalec svojim naročnikom pomaga prenesti aktualne tehnološke, poslovne in družbene trende v doseg njihovega poslovanja, najpogosteje pri razvoju novih produktov in načrtovanju njihovih prodajnih poti ter go-to-market strategije. Znotraj tima prevzema vlogo snovalca idej in si zamišlja načrte, kako spreminjati ustaljene vzorce razmišljanja in delovanja.