Zadovoljujete že znane potrebe ali razvijate nove navade strank?

Igor PauletičČetrta industrijska revolucija

Bolj ko razmišljam, bolj sem prepričan, da so ”velike” stvari možne samo v primeru, da razviješ novo navado strank, uporabnikov. Če si razvojno orientiran le na to, da stranki zadovoljiš že znano potrebo na njej že znan način, zelo težko narediš globalno poslovno uspešnico. Pravzaprav so vse tvoje možnosti oprte več ali manj zgolj na to, da znaš problem rešiti ceneje kot vsi ostali, ki to že počnejo. Sila tvegana strategija za moj okus.

V vsej zgodovini človeštva prebojniki še niso imeli boljših pogojev

Če poslovne ideje ne iščemo v ustvarjanju rešitev za težave, ki morda sploh še ne obstajajo, je malo verjetno, da lahko kdaj resnično vodimo igro. Pravzaprav si sploh ne damo priložnosti, da bi jo lahko. Pa to zdaj nima nobene povezave z vsadnimi mobilnimi telefoni, o katerih sem pisal prejšnjič, ali o četrti industrijski revoluciji oziroma pohodu tehnologij, ki res ekstremno posegajo v posameznika in spreminjajo družbo kot še nikoli prej. Spomnimo se samo izjave Henryja Forda: ”Če bi vprašal ljudi, kaj potrebujejo, bi rekli »hitrejše konje«.”

Do leta 2025 bodo praktično vse električne naprave povezane v internet. Click To Tweet

Ko sem v prejšnjem zapisu pisal o vsadnem telefonu – mimogrede, tudi sam se s tem težko sprijaznim, a razumem uporabno vrednost – se je vsulo vaših komentarjev. Dveh vrst komentarjev – da ne verjamete, da bodo praktično vse električne naprave povezane v internet do leta 2025. In da ne vidite nobene potrebe, da bi bili tudi ljudje povezani v internet (kar naj bi bil po mojem osebnem prepričanju osrednji smisel vsadnega telefona). Tokrat bi rad z enim samim primerom uporabe pojasnil, da to morda le ni tako zelo, zelo nesmiselno. Le bolj postopoma moramo gledati na to. Skozi pridobitve.

Mejo med zagotavljanjem pomoči in ustvarjanjem rešitev za težave, ki sploh še ne obstajajo, ves čas premikamo

Zelo konkreten, praktičen primer. Jaz recimo zelo rad igram golf. Ne želim prešteti, kolikokrat letno si vzamem čas za to. 😉 Želim pa si zbrati statistiko vseh iger v sezoni. Zato sem si pred časom kupil pametno uro, ki mi šteje korake in udarce ter višinsko razliko, ki jo prehodim. Pa izpostavljenost UV-žarkom med igranjem golfa ter srčni utrip in porabo energije. S pomočjo telefona ura zbira tudi vremenske podatke ob mojih golfskih aktivnostih. Lahko bi rekli, da lahko s pomočjo ene ure z nekaj različnimi senzorji, ki se prek mojega telefona povežejo v oblak, zberem množico uporabnih podatkov, da spremljam svojo golfsko formo in svojo telesno aktivnost skozi leto. Teh podatkov bi bil zagotovo vesel še moj učitelj golfa, verjetno pa tudi moja žena. V prihodnosti se jima bo verjetno pridružil tudi zdravnik, zdravstvena zavarovalnica in še kdo. Sliši se idealno. Skoraj idealno. Če imaš takšno uro, ti ni več treba ročno zbirati rezultatov o svoji igri. Vsa statistika ti je kadar koli in kjer koli dosegljiva prek telefona – pa še vsem ostalim, ki jim to dovoliš, seveda.

A moj problem je, da težko nosim uro. Še posebej takrat, ko igram golf. Imam občutek, da me res izjemno moti pri zamahu. Tudi če bi jo imel na desni roki. Pravzaprav v praksi zato nikoli ne igram z uro. Čeprav sem jo zaradi tega kupil.

Zame bi bili rešitev senzorji, ki jih ima sicer prej omenjena ura, a da me ne bi motili. Pa sem šel raziskovat in sem našel. Spet skoraj idealno zadevo.

Ralph Lauren je razvil športno majico, ki je oblikovana tako, da zagotavlja podatke o telovadbi v realnem času z merjenjem količine potu, srčnega utripa, jakosti dihanja in tako naprej. Glede da to, da podjetje med drugim skrbi tudi za garderobo golfistov, bodo s senzorji na majici kaj kmalu znali pomeriti še ”swing”. Skoraj idealno. Majica stane približno toliko, kot sem dal pred 2 letoma za pametno uro.

Ključni dejavnik uspeha vsake poslovne ideje je …

Bodimo realni. Mar ne bi bilo fajn, če nam ne bi bilo treba nositi takšne tehnične majice, ure, telefona … in imeti ”n” nekih aplikacij, ki pobirajo podatke z različnih senzorjev. V resnici bi bilo zame kot uporabnika precej bolj ”frictionless”, če mi sploh ne bi bilo treba misliti na to. Če bi me slučajno zanimala moja golfska statistika, bi pogledal podatke, ki se samodejno nabirajo v oblaku. Če me statistika ne bi zanimala in ne bi iskal podatkov, me hramba v oblaku oziroma njihova uporaba ne bi nič stala. Zelo verjetno bi tako ali drugače v vsakem primeru imelo kup izdelovalcev golfske opreme interes ponujati brezplačno hrambo podatkov o aktivnostih golfistov in bi nas k temu celo spodbujali. Zagotovo bi s temi podatki lahko izvajali boljšo segmentacijo in bolj uspešno/natančno/pravočasno ciljali svoje potencialne stranke. Nam se vse to čez čas ne bo zdelo prav nič nenavadnega. Ali je ta čas res že čez dobrih 8 let, kot napoveduje dr. Klaus Schwab v Fourth Industrial Revolution, ne vem.

Najpomembnejši dejavnik za uspešnost realizacije poslovnih idej je njihova pravočasnost. Click To Tweet

Vem pa, da je to smer, v katero gremo, in da se meje sprejemljivega danes spreminjajo hitreje, kot so se prej. In vem še eno stvar. Najpomembnejši dejavnik za uspešnost realizacije poslovnih idej je njihova pravočasnost. Biti nekje prezgodaj je še bolj boleče kot zamuditi.

 

igor.pauletic@frodx.com

 

Ps. Že imate svoj izvod Četrte industrijske revolucije?

 

cetrta-industrijska-revolucija-cover

 

O avtorju

Igor Pauletič

Ustanovitelj in direktor FrodXa, ki kot izkušen svetovalec svojim naročnikom pomaga prenesti aktualne tehnološke, poslovne in družbene trende v doseg njihovega poslovanja, najpogosteje pri razvoju novih produktov in načrtovanju njihovih prodajnih poti ter go-to-market strategije. Znotraj tima prevzema vlogo snovalca idej in si zamišlja načrte, kako spreminjati ustaljene vzorce razmišljanja in delovanja.