V tekmi za kupca počasi, a vztrajno zmaguje tehnologija

Igor PauletičČetrta industrijska revolucija, Inbound Marketing, Prodaja

Zadnjih nekaj tednov opažam, da mi telefon, ko sedem v avto, vedno izpiše lokacijo, na katero se odpravljam, in zraven pripiše predviden čas prihoda ter gostoto prometa na poti. To me sploh ni vznemirjalo do trenutka, ko sem ugotovil, da se mi izpiše ciljna lokacija tudi takrat, ko v svojem koledarju, niti kjer koli drugje, nimam zapisano, kam sem namenjen. Moj telefon s sistemi v oblaku, s katerimi je povezan, zna predvidevati, kam jaz kdaj potujem! In želi biti prijazen in mi ponuditi še nekaj koristnih informacij, da bi potovanje lahko bilo bolj udobno. Nisem še prepričan, ali je to fajn ali strašljivo.

Če si sposoben zajeti in analizirati velike količine podatkov, prepoznaš vzorce obnašanja.

Začel sem se spraševati in raziskovati, kako moj telefon, tudi ko nimam nikjer zapisano, lahko ve, kam sem v danem trenutku namenjen. In kaj hitro sem prišel do odgovora, da predvideva na osnovi preteklih vzorcev mojih potovanj, mojega obnašanja. Računalnik, ki mu moj telefon posreduje podatke o mojem gibanju, predvidi ciljno lokacijo, ki jo v podobnih delih dneva najpogosteje obiščem iz lokacije, kjer se mi izpiše obvestilo. Očitno je moje življenje tako rutinsko in predvidljivo, da so vzorci, ki jih puščam za sabo, tako zanesljivi, da računalnik ve, kdaj bom kam prišel. Ali zaradi mojega rutinskega obnašanja ali pa zaradi koledarskega vpisa.

Moj telefon sam od sebe ve, da vsak četrtek ob 16:00 igram golf. In me avtomatsko pošlje tja. Strašljivo? Click To Tweet

Zasebnosti se najlažje odrečemo zaradi udobja

Če bi se moral odločati med tem, ali je to fajn ali strašljivo, bi rekel, da mi je v tem trenutku še fajn. Z enim samim pogledom na telefon zdaj lahko vidim, kdaj prispem na cilj in kako gost je promet na poti do cilja – informacijo o hitrosti gibanja namreč sporočajo telefoni vseh uporabnikov, ki so na tej isti poti.

Prej sem za informacijo o času prihoda in zastojih moral odpreti Google Maps in vnesti lokacijo, kamor sem potoval. Človeku, ki vedno zamuja, je podatek o tem, koliko minut bo zamudil in kje so zastoji, sila pomemben za opravičilo tistim, ki ga čakajo. 😉 Fajn je, če odslej zanjo ni treba narediti čisto nič več.

No, ko sem premišljeval o tem, kako sem uporabljal Googlove prometne storitve še pred dobrim mesecem, kako sem zdaj odrešen tipkanja po telefonu, vnašanja naslova med vožnjo in kako je to dobra pridobitev zame in ostale udeležence v prometu, ki jim ni treba več tipkati naslovov, sem prišel do razmisleka, kako me to morda le vodi do postopnega soglasja, da se vzorci mojega obnašanja uporabijo tudi takrat, ko koristijo še komu drugemu, ne samo meni.

Je Amazonov Dash Button le krinka za nekaj, kar še ni družbeno sprejemljivo?

Če so moje vožnje tako zelo ponovljive, da so predvidljive, potem je tudi iz mojih dnevnih nakupov verjetno možno prepoznati neke predvidljive vzorce. Verjetno še bistveno lažje. Predstavljam si, da ni daleč trenutek, ko me bo v Mercatorju pričakal voziček z vgrajeno tablico, ki me bo prepoznala in mi prikazala nakupovalni seznam, kakršnega mi danes žena še pošilja na mail pred odhodom v trgovino. Poleg tipične košarice mi bo nakupovalni seznam predlagal še izdelke, ki imajo statistično največ verjetnosti, da jih pograbim in dodam poleg tistega, kar predstavlja običajen nakup. Če ne drugega, se mi bo tak nakupovalni seznam zdel fajn, ker bo zapisan v logičnem zaporedju moje poti po trgovini. Žena mi zaenkrat v seznam napiše, kaj rabimo, ne pa tudi glede na organiziranost trgovine. Spet prednost zame …

Vedno večje udobje, vedno manj zasebnosti. Pa kaj, po naravi sem len. Click To Tweet

No, če je to v fizični trgovini še nekaj let verjetno težko izvedljivo, pa se mi zdi, da napredni spletni trgovci nekaj podobnega na nek mehak način pravzaprav že izvajajo. Čedalje bolj sem prepričan, da dolgoročno Amazon svojega Dash gumba sploh ne potrebuje. Verjetno je bolj krinka za to, da imamo ljudje občutek, da se sami odločamo oz. sporočamo svojo potrebo, čeprav jo Amazon verjetno precej dobro predvideva in bi nas lahko samoiniciativno pozval k potrditvi naročila. Če ne bi veliko grešil, bi nam to prej ali slej postalo všeč. Udobno in poceni z lahkoto ”pomalicata” skrb za zasebnost. V trenutku. Vedno.

Vidite, kaj se dogaja okoli vas?

Vrsto primerov in podobnih novih praks bi še lahko izpostavil, a vsem je skupno eno: tehnologija je začela spreminjati doslej uveljavljene pristope iz fizičnega sveta. V tekmi s fizičnim svetom obračunava neverjetno hitro in izkorišča našo veliko šibkost – človeško lenobo in željo po udobju. Podjetja, ki se tega zavedajo, inovirajo svoje prodajne strategije in oskrbo strank z vlaganji v tehnologijo in nove pristope, ki korak za korakom brišejo meje med fizičnim in digitalnim svetom. Drugje ostajajo opazovalci in se pretvarjajo, kot da se nič ne dogaja. Ali pa, še huje, tudi v resnici sploh ne zaznajo ničesar. Stranke slednjih vam lahko pomagamo osvojiti.

 

igor.pauletic@frodx.com

P.S. Potrebujete še nekaj idej o tem, kako vam tehnologija v prihodnje lahko pomaga dvigniti prodajo, marketing in oskrbo strank na neko povsem drugo raven?

Napisali smo dva zanimiva priročnika o tem. Garantiram, da se ob branju zagotovo ne boste dolgočasili. Ne odlašajte na jutri! Kdor prej osvoji nekaj novega, lahko dalj časa izkorišča prednost.

O avtorju

Igor Pauletič

Ustanovitelj in direktor FrodXa, ki kot izkušen svetovalec svojim naročnikom pomaga prenesti aktualne tehnološke, poslovne in družbene trende v doseg njihovega poslovanja, najpogosteje pri razvoju novih produktov in načrtovanju njihovih prodajnih poti ter go-to-market strategije. Znotraj tima prevzema vlogo snovalca idej in si zamišlja načrte, kako spreminjati ustaljene vzorce razmišljanja in delovanja.