Potres na družabnih omrežjih

Tomaž LukmanGDPR

“Naša odgovornost zdaj je, da se to ne ponovi več.”
– Mark Zuckerberg, direktor Facebooka, o aferi Cambridge Analytica

Začetek leta 2018 so zaznamovali pretresi na družabnih omrežjih, zaradi katerih se marketingarji upravičeno sprašujemo, ali bije zadnja ura družabnih omrežij, kot jih poznamo, in ali to pomeni tudi konec social listeninga in social sellinga. Kaj to pomeni v odnosu do uredbe GDPR, ki stopa v veljavo 25. maja?

#DeleteFacebook da ali ne?

Spomnimo: Facebook doživi krizo z objavo, da je njihove podatke o 50 milijonih uporabnikih (po zadnjih informacijah 87 milijonih) zlorabilo podjetje Cambridge Analytica in z njimi vplivalo na odločitev neodločenih Američanov na volitvah za predsednika ZDA v prid Trumpu. Mark Zuckerberg se je moral zagovarjati pred britanskim parlamentom in delnica Facebooka je izgubila nekaj vrednosti. Še huje, znana podjetnika Brian Acton (WhatsApp, zdaj v lasti Facebooka za 16 milijard dolarjev) in Elon Musk (Tesla) sta pozvala uporabnike, da zapustijo omrežje.

Na Twitterju je #DeleteFacebook dosegel izjemno priljubljenost.

Treba je relativizirati učinek, ki ga ima takšna objava na splošno populacijo. V anketi o odnosu do big data ter uhajanja osebnih podatkov, ki so jo po podobnem dogodku izvedli v Franciji, je večina vprašanih odvrnila, da je to neizogibno in da so zaskrbljeni. Vendar pa jih ti dogodki ne odvračajo od deljenja lastnih osebnih podatkov, saj zaupajo nadzornim organom, da bodo s posebnimi ukrepi preprečili prepogosto zlorabo osebnih podatkov.

Če nas skrbi za osebne podatke in zlorabe, ki iz njih izhajajo, se lahko vprašamo, ali je Mark Zuckerberg iskren in mu lahko zaupamo, da bo z našimi podatki ravnal bolje. Mnenje analitikov je jasno – dokler bodo podjetja, kot so Facebook, Google in Amazon, tako močna, močnejša od marsikatere države, predstavljajo totalitarno grožnjo demokraciji. Če so se lahko tako uspešno izogibala obdavčitvi, da vlade z zakonodajo niso uspele zajeziti odtekanja denarja, kako jim lahko zaupamo, da z našimi podatki ne bodo ravnali enako?

Priljubljenost družabnih omrežij

Facebook ima še en problem in to je staranje svojih uporabnikov. Za mlade je zgodovina, ti so pobegnili pred očmi staršev ter zavzeli Snapchat in Instagram. Še posebej sta priljubljena med 18- do 24-letniki.

Social platforms like Snapchat and Instagram are especially popular among those ages 18 to 24

Starejši se na Facebook vračamo bolj iz navade, ker so tam vsi naši kontakti. Ne objavljamo več toliko kot prej, prelevili smo se v voajerje. Za neposredno komunikacijo uporabljamo druge storitve, kot so WhatsApp, Google Talk, iMessages ali Viber, vse manj pa Messenger, ki je postal naslednji oglaševalski medij. Še vedno pa sta Youtube in Facebook najbolj uporabljani družabni omrežji.
Majority of Americans now use Facebook, YouTube

Milenijcev še ni odgnal

Francoska veja raziskovalne družbe Harris Interactive je objavila izsledke zanimive raziskave med milenijci, v kateri 83 % uporabnikov meni, da družabni mediji zavzemajo preveč prostora v njihovem življenju. Nekateri mejijo že na odvisnost, saj jih polovica boleha za tako imenovanim sindromom »Fear of Missing out« – strahom, da bodo nekaj zamudili, če ne bodo ves čas priklopljeni. Kljub nedavnim dogodkom 80 % uporabnikov še vedno aktivno uporablja družabne medije.

Facebook ostaja na prvem mestu med klasičnimi omrežji, sporočilna aplikacija Messenger pa ji sledi. Tekstovne vsebine so še vedno v ospredju (78 % uporabnikov), animirani gifi, emojiji in zgodbe (stories) pa vse bolj navdušujejo uporabnike Snapchata in Instagrama.

Za 56 % milenijcev je možnost komuniciranja z blagovnimi znamkami prek družabnih omrežij zelo pomembna. Predvsem se za to uporabljajo sporočilne aplikacije, med drugim zaradi chatbotov. Tretjina uporabnikov jih je že preskusila (predvsem za podporo po nakupu izdelka). Priložnosti za znamke so torej velikanske, predvsem s prihodom chatbotov 2. generacije.

Preseneča podatek, da 54 % milenijcev sledi influencerjem, ki vse bolj vplivajo na njihove nakupne odločitve (37 % milenijcev je že kupilo izdelek ali storitev na podlagi priporočila influencerja).

Spletni totalitarizem

Facebook se je zelo dobro zavaroval, da bi preprečil množično zapuščanje svoje platforme. Konec koncev so porabili več kot desetletje, da bi nam to učinkovito preprečili. Facebook je postal globalno superpodjetje, ki kroji naša digitalna življenja in brez katerega marsikdo ne more opravljati svojega dela. Večji del spleta je postal odvisen od njega.
Na Voxu so zapisali, da je postal platforma za vsakdanjo uporabo interneta, na kateri preprosto moraš biti. Vse večja odvisnost spleta od Facebooka torej marginalizira tiste, ki ga nimajo ali ga hočejo zapustiti.

Ostani še minuto!

Če vseeno razmišljate o tem, da bi zaprli svoj profil, najprej shranite vse podatke, ki ste jih kadarkoli objavili. Fotke in videi vaših prijateljev ne bodo shranjeni.

Nato se vam ponujata dve možnosti: deaktivacija profila ali izbris. V prvem primeru bodo vaši podatki ostali na svojem mestu, vaš profil pa bo zamrznjen do naslednje prijave. Popolnega izbrisa ni preprosto najti, ko pa poženete kolesje, imate 14 dni časa, da si premislite. Za izbris vseh vaših podatkov Facebook rabi do 90 dni.

Po treh mesecih, ko se počutite olajšane, se vaše težave šele začnejo. Pozabite na aplikacije v lasti giganta: Messenger, Whatsapp in Instagram. Blokirati morate tudi skoraj 1500 URL-jev, ki Facebooku omogočajo, da vam sledi po spletu. Seznam najdete na GitHubu. Imeli boste tudi težave vstopati v aplikacije, na katere ste se prijavili s podatki za dostop do Facebooka. Spomnite se, kako enostavno se je prijaviti na novo storitev in to brez dolgotrajnega izpolnjevanja obrazcev. Za varnost vaših podatkov je bil to dvorezen meč. Spletni velikan je sicer bolj zaupanja vreden kot majhen ponudnik storitev, po drugi strani pa ima slednji dostop do vaših podatkov na Facebooku.

Večina uporabnikov Tinderja, okoli 50 milijonov jih je, se je na storitev prijavila s Facebook profilom. Z izbrisom profila izgubite dostop do aplikacije in vseh vzpostavljenih kontaktov. Če ustvarite nov profil, pa ne boste več deležni priporočil družabnega omrežja.
Če se boste oddaljili od omrežja, ne bo konec sveta, vaše življenje bo manj stresno in navadili se boste, da vas ne bo več obveščalo o rojstnih dnevih, dogodkih v bližini in svežih FrodXovih zapisih. 😉

Najverjetneje ne bo več obdelovalo vaših osebnih podatkov, še vedno pa bo preveč o vas vedel drugi gigant – Google.

Po GDPR bo vse drugače

Facebookova soodgovornost v aferi Cambridge Analytica je sprožila številna ugibanja, spomnila pa je tudi, če je morda kdo vseeno pozabil, na prihajajočo uredbo in pomembnost etičnega ravnanja z osebnimi podatki. Gre za zaupanje med podjetji, upravljavci osebnih podatkov in uporabniki, ki nam svoje podatke zaupajo. Ko so nam jih zaupali, smo jim oljubili, da bomo skrbno ravnali z njimi. Prelom te obljube pomeni ne samo denarno kazen za kršitelja, prizadet je sam ugled blagovne znamke. In potem se zgodi pogrom, imenovan #DeleteFacebook. Veliko prahu za nič?

Naši osebni (ali poslovni) podatki so vir hrane za nenasitne platforme, ki jih prodajajo naprej, obdelane z umetno inteligenco. In nam omogočajo prodajati svoje storitve. Začaran krog, iz katerega ni mogoče izstopiti. Brez osebnih podatkov ni big data, brez big data ni analitike, brez analitike ni oglasov, brez oglasov ni denarja. Dokler so platforme brezplačne, so naši podatki plačilno sredstvo.

Manj kot dva meseca je do GDPR in ta afera je prišla ravno ob pravem času, da bodo podjetja po vzoru Facebooka končno premaknila svoje delo na področju zasebnosti in varnosti. Že samo z vidika trženja ni razloga, da ne bi bili v skladu z uredbo. In samo sprememba splošnih pogojev ne bo dovolj. Spremeniti bo treba način zbiranja podatkov in njihove obdelave.

Facebooku ne moremo pomagati, saj je za FrodX malček prevelik zalogaj. Lahko pa pri avtomatiziranem zbiranju privolitev za hrambo in obdelavo osebnih podatkov pomagamo vašemu podjetju, če jemljete varnost osebnih podatkov strank resno.

 

tomaz.lukman@frodx.com

 

 

O avtorju

Tomaž Lukman

Success coach za marketing v podjetju FrodX z dolgoletnimi izkušnjami na področju odnosov z javnostjo in podpore marketinškim aktivnostim mednarodnih podjetij v segmentih B2B in B2C. Pri svojem delu pozornost namenja tako izboljšavam tržnih tehnik kot vsebin, ki vodijo k povečanju prodajne uspešnosti strank in k utrjevanju odnosov z njihovimi kupci.