Inovativni in drzni. Kdo bo koga?

Hojka DrozgČetrta industrijska revolucija

Priznam, ko sem pričela s prebiranjem knjige Četrta industrijska revolucija, ki jo je napisal Klaus Schwab, sem na spremembe, o katerih govori avtor, gledala predvsem skozi prizmo znanstvenofantastičnega pohoda robotov ali sofisticirane nevrotehnologije, katerih neposredni vpliv bo najverjetneje začutila le peščica laboratorijskih znanstvenikov. Šele ko sem dodobra zagrizla v knjigo, sem pričela spoznavati, da bomo vplive nove revolucije zelo neposredno čutili prav vsi – ne glede na disciplino, v kateri delujemo.

Vplive četrte industrijske revolucije bomo čutili vsi. Ne glede na disciplino, v kateri delujemo. Click To Tweet

Prav to sem prejšnji teden navdušeno pričela pojasnjevati prijateljici, ko me je z dvignjeno obrvjo postavila pred izziv: »Mi lahko razložiš na konkretnem primeru?« Na mojo srečo je moja najboljša prijateljica po poklicu modna oblikovalka.

»Ja, tudi tako rigidna in tipično tradicionalistična industrija, kot je moda, se danes pričenja prilagajati spremembam, ki jih lahko pripišemo četrti industrijski revoluciji,« sem začela, nato pa po zlatih pravilih tehnike prepričevanja pričela z iskanjem konsenza. »Saj se obe strinjava, da so že prve tri revolucije precej vplivale na modno industrijo (prva in druga predvsem v smislu poenostavljanja proizvodnje oblačil, tretja pa v ustvarjanju okolja, ki je omogočilo rojstvo modnih gigantov), kajne?«

Ko sva naročili drugo kavo, se je monolog razvil v dialog, ta pa nadaljeval v goreče brskanje po spletu in iskanje inovativnih povezovanj med fizičnim, digitalnim in biološkim svetom (korelacije, ki danes veljajo za zastavonoše četrte industrijske revolucije), ki jih inovirajo podjetja modne industrije.

Vaše podjetje že izkorišča potencial, ki ga prinašajo nove tehnologije?

Oblikovalci po vsem svetu že danes izkoriščajo potencial, ki ga prinaša interaktivno blago ali celo sama vlakna. Tehnološka oblačila, ki slonijo na trendu »wearable« tehnologij, so namreč le delček celotne zgodbe – oblikovalci ustvarjajo tudi oblačila, ki lahko na primer zbirajo in hranijo energijo, se barvno prilagajajo ali samodejno čistijo.

Obenem v skladu s težnjo po trajnostnem bivanju oblikovalci s pomočjo znanstvenikov razvijajo nove materiale, ki so najpogosteje reciklirani (poznamo na primer Shrilk, material iz lupine rakcev in svilnatih proteinov, ali Qmilk, nit iz kislega mleka, ki je odporna na bakterije in ogenj). Razvoj novih materialov in iskanje povezav med fizičnim, digitalnim in biološkim svetom je najbolj očiten in bo v prihodnjih letih zagotovo primarni fokus razvoja v modni industriji.

Inovativna podjetja in tista s širokim pogledom razmišljajo tudi o smotrnosti obstoječih poslovnih modelov in možnostih njihovega predrugačenja. Sprašujejo se na primer:

  • ali bo v prihodnosti sploh še smiselno ustvarjati oblačila v konfekcijskih številkah ali naj se osredotočijo le še na proizvodnjo oblačil po meri,
  • ali ima v svetu, kjer tehnologija omogoča veliko krajšo distribucijsko pot od proizvodnje do končnega uporabnika, masovna proizvodnja sploh še smisel ali naj se usmerijo zgolj v »proizvodnjo na zahtevo«,
  • ali naj vlogo modnih oblikovalcev predajo kar potrošnikom samim ter jim omogočijo lastne, unikatne dizajne oblačil in drugih izdelkov.

Morda nepredstavljivo, a še zdaleč ne nemogoče

Ena izmed radikalnih sprememb v modni industriji, ki se nam (potrošnikom) danes morda zdi še nepredstavljiva, modna industrija pa jo že aktivno posvaja, je najem oblačil. Storitev, ki sloni na modelu ekonomije delitve, potrošnikom omogoča kratkoročni najem kosov oblačil, ki so izbrani po stilskih preferencah posameznika, v skladu s trendom »XaaS – anything as a service« pa poleg najema združuje tudi storitve transporta, čiščenja in morebitnih popravil.

Razvijajte inovacije. Te bodo v prihodnosti ločile uspešne od neuspešnih. Click To Tweet

Podjetja (pa ne le tista, ki se ukvarjajo z modo!), ki šele danes začenjajo razmišljati o prilagajanju smernicam sodobnega razvoja, vsekakor ne bodo pionirji – ta vlak je že odpeljal. Lahko pa z ustvarjanjem okolja za kreativno razmišljanje razvijajo inovacije, ki bodo v prihodnosti bržkone postavljale ločnico med uspešnimi in neuspešnimi. O tem sva se s prijateljico naposled strinjali.

 

hojka.drozg@frodx.com

 

P. S. Klaus Schwab je v svoji knjigi Četrta industrijska revolucija zelo nazorno, konkretno in z za moj okus dovolj kritične distance opisal, v katero smer se razvija svet in kakšne spremembe si lahko obetamo v prihodnjih letih. Toplo vam priporočam, da jo vzamete v roke.

 

cetrta-industrijska-revolucija-cover

 

O avtorju

Hojka Drozg

Hojka je antropologinja, ki se v FrodXu ukvarja z zgodbami. Kot strokovnjakinja za vsebine skrbi za celovit pregled nad zgodbami, ki jih naročniki pripovedujejo svojim kupcem, ter premislek o umeščanju njihovih delcev na prava mesta ob pravih trenutkih. Z opazovanjem in spremljanjem načinov razmišljanja dobiva navdih za strateško ustvarjanje rdečih niti - pa tudi zelenih in modrih - vse v duhu kreiranja uspešnega in učinkovitega »storytellinga«.